Vsi dobro poznamo kraška območja J in JZ Slovenije. Manj poznan pa je osameli kras na območju občin Laško, Štore, Vojnik in Celje, zato smo se jamarji Koroško Šaleškega jamarskega kluba 'Speleos-Siga' Velenje odločili, da izvedemo projekt Kraške jame na območju občin Laško, Štore, Celje in Vojnik, ki je financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Jamarji Koroško Šaleškega jamarskega kluba 'Speleos-Siga' Velenje smo na območju občin evidentirali in dokumentirali kraške jame. Ugotovili smo, da so obstoječi podatki o že registriranih jamah večinoma nepopolni in zastareli. Jame so imele napačno določene lege vhodov, opisov dostopov do jam večinoma ni bilo. V enem primeru smo ugotovili, da je bila ena jama registrirana dvakrat na različnih lokacijah pod različnima imenoma. Odkrili smo tudi še dve novi, še ne poznani jami, ki smo ju izmerili in narisali načrt. Dokumentirali smo tudi divja odlagališča odpadkov v jamah ter poškodbe jamskega inventarja. Žal smo v več primerih ugotovili, da so jame napolnjene z odpadki in kot take nedostopne. Odpadki pa nevarno ogrožajo vire pitne vode ter tako tudi zdravje lokalnega prebivalstva.

Odpadki v kraških jamah predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Vzpostavili smo digitalni kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah.

Organizirali smo strokovne ekskurzije in naravoslovni dan namenjen širši javnosti, kjer smo udeležence seznanili s kraškimi pojavi v okolici njihovih domov. Domačine smo osveščali o pomenu varstva narave in pitne vode.

• Evidentiranja podzemeljskih geomorfološki naravnih vrednot državnega pomena na območju LAS
• Vključiti čim več lokalnega prebivalstva k aktivnostim o spoznavanju kraških jam
• Interpretacija kraških jam z vidika naravovarstva in tudi z vidika vključevanja v turistično ponudbo
• Pomoč pri trajnostnem razvoju podeželskega območja
• Izboljšati kakovost življenja prebivalstva
• Vzpostavitev geografskega informacijskega sistema o jamah na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik
• Kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah
• Ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu varstva narave in kraških jam

Jamarstvo v Šaleški dolini ima dolgo tradicijo. Leta 1829, ko so gradili cesto skozi dolino, so naleteli na vhod v jamo. Leta 1935 pa je bil ustanovljen jamarski klub z imenom Speleus. Kasneje se je klub preimenoval. Naš klub ima svoje prostore v Hudi luknji ob cesti Velenje - Mislinja. Člani smo različnih starostih ter prihajamo iz različnih krajev Slovenije. Nekateri smo zelo aktivni, drugi malo manj. Naše aktivnosti potekajo po dogovoru, ko imamo čas. V svojih vrstah imamo sedem jamarskih reševalcev in inštruktorja jamarstva.

Jame so na človekove vplive dosti bolj občutljive kot zemeljsko površje. Na površju deluje veliko zunanjih vplivov (padavine, veter, različni geomorfološki procesi), ki zmanjšujejo človekove vplive. Jame so bolj zaprti sistemi, kjer je manj zunanjih vplivov. Sledovi naš stopinj v jami se ohranjajo bistveno dalje kot na površju. Z odlomljenim kapnikom uničimo več tisočletno delo narave. Še posebej občutljiva pa so jamske živali, saj so močno specializirane za življenje v jamskem okolju. Zato moramo poskrbeti, da z našim raziskovanjem in obiskovanjem jam čim manj poškodujemo jamsko okolje. V jamah ne smemo puščati smeti. Iz jame pa ne smemo odnašati ničesar razen odpadkov. Tudi odlomljeni kapniki so del jamskega okolja, ki naj ostane v jami.

Značilnost krasa je podzemeljsko pretakanje voda po kanalih nedostopnih človeku. Vsako onesnaženje na kraškem terenu lahko ogrozi našo pitno vodo. Odpadki odvrženi v jamah, vrtačah, ponikalnicah se izpirajo v izvire kraške vode, ki so pogosto zajeti kot vir pitne vode. Žal v jamah in breznih še vedno naletimo na kadavre, avtomobile, gospodinjske odpadke in druge odpadke. Voda se preko teh odpadkov pretaka do kraških izvirov in od tam v vodovodne sisteme kot pitna voda.

Jamskih živali ne smemo ogrožati. Posebej velja omeniti netopirje, saj so ena najbolj ogroženih vrst sesalcev v Sloveniji. Netopirjem ne smemo motiti in prijemati. Še posebej to velja pozimi, ko spijo. Če jih vznemirimo, močno pospešijo presnovo in poskušajo hitro dvigniti telesno temperaturo, da bi lahko pobegnili in na ta način porabijo energijo iz telesnih maščob. Če zalogo telesnih maščob porabijo pred pomladjo, poginejo.

Grožnja na poti trajnostnega razvoja ter zdravega in kvalitetnega življenja posameznika so tudi divja odlagališča odpadkov v kraških jamah, ki predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Kljub čedalje večjemu deležu prebivalstva vključenega v sistem rednega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, se še vedno dogaja, da ljudje odlagajo odpadke v jame. Odločili smo se, da bomo poleg ponovnega določevanja lege vhodov jam, vzpostavili tudi kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah. Poseben poudarek bomo dali jamam na vodovarstvenih območjih.

Turistični in drugi pogosti obiski jam lahko precej poškodujejo krhke jamske ekosisteme. Vendar je včasih bolje 'žrtvovati' nekatere jame za potrebe turizma in izobraževanja, ker na ta način usmerimo množice v nekaj jam. Ostale jame pa ohranjamo.

Na obravnavanem območju z vidika turizma nobena jama ni preveč zanimiva. So pa jame zanimive z vidika strokovnih ekskurzij in mogoče tudi učnih poti. Na območju so predvsem manjše, kapniško manj bogate jame, ki ne privlačijo širših množic, so pa primerne za izobraževanje prebivalstva.

V spodnji tabeli navajam primernost posamezne jame za vključitev v učne poti, strokovne oglede.

Ekskurzije in naravoslovni dan so bili namenjeni izobraževanju prebivalstva.Izvedli smo 4 strokovne ekskurzije o krasu, kraških jamah in varstvu narave nasploh (41 udeležencev) ter 1 naravoslovni dan (15 udeležencev). Občina Laško je površinsko največja. Tam se pojavlja tudi največ krasa in tudi največ jam, zato je bilo največ ogledov v tej občini. Udeleženci ekskurzij so si lahko pri nas brezplačno izposodili potrebno jamarsko opremo: jamarske čelade, čelne svetilke, kombinezone. Po potrebi smo poskrbeli smo tudi za brezplačne prevoze s klubskim kombijem. Po končanih ekskurzijah smo poskrbeli še za čiščenje vozila in pranje ter sušenje uporabljene jamarske in druge zaščitne opreme. Udeležence ekskurzij smo pogostili včasih z malico, včasih pa z drobnim prigrizkom. Razdelili smo jim tudi zgibanke o projektu ter nekaterim tudi promocijske majice, koledarje in plakate. Zaradi slabega vremena smo morali ekskurzije tudi nekajkrat prestaviti. O ekskurzijah smo obveščali v lokalnih in regionalnih časopisih (Laški bilten, Ogledalo, Novi tednik, dnevnik Večer, Naš čas, revija Jamar.), preko interneta (klubska spletna stran in različne druge spletne strani, ki objavljajo dogodke in novice) in preko elektronske pošte in FaceBooka, radiev (Barbara Šmit in Mojca Hriberniki gostji v oddaji na Koroškem radio, Moj radio - objava vabila) in televizije (Rajko Bračič in Mojca Hribernik gosta v oddaji Dobro jutro na VTV) ter knjižnicah, s plakati, na TICih. Na ekskurzije in naravoslovni dan smo povabili tudi večino društev na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik ter tudi iz ostalih okoliških občin. Še posebej smo vabili mladinske centre, planinska društva, tabornike, skavte in turistična društva ter seveda vse 4 občine. Žal s strani društev na območju obravnavanih občin ni bilo kaj veliko odziva. Posamezna društva so dala vabila na svoje spletne strani, drugega sodelovanja z lokalnimi društvi pa ni bilo. Odzvali pa so se v Mladinskem centru Velenje in pomagali pri izvedbi naravoslovnega dne o kraških jamah. Pri izvedbah ekskurzij smo imeli tudi težave, ker se pogosto prijavi precej udeležencev, ki pa potem ne pridejo.Na vseh ekskurzijah je bil prisoten vsaj en jamarski reševalec.

Ekskurzija Kraške jame v Občini Vojnik - 26.12.2009

Vodnika: Rajko Bračič, Mojca Hribernik
Št. udeležencev:
Pot in ogledi: Pot smo začeli v ob glavni cesti Vojnik - Stranice, v kraju Beli potok, kjer smo si ogledali Bizlovo zijalko (kat. št. 8795). Ob Belem potoku smo šli do gradu Lindek. Ob poti smo si ogledali slap ter, kdor je želel, Lindeško jamo (kat. št. 2304). Z gradu Lindek smo se razgledali po bližnji in daljni okolici. Od gradu smo se vzpeli še na vrh Stenice, kjer smo si ob poti pogledali še nekaj kraških vrtač. Po ekskurziji smo vse udeležence pogostili ter jim podelili promocijske majice z logotipi projekta, zgibanke ter koledarje z logotipi projekta.

Ekskurzija Kraške jame v okolici Laškega - 22.5.2010

Vodnica: Mojca Hribernik
Št. udeležencev: 6 (1 udeleženec do 27 let, 1 udeleženka iz občine Laško, ostali iz drugih krajev Slovenije)
Pot in ogledi: Najprej smo se vzpeli na Hum nad Laškim, vzpetino s katere je čudovit razgled na Laško z okolico in velik del Posavskega hribovja ter Celjsko kotlino. Na strmem pobočju Huma smo si ogledali jamo oz. bolje rečeno udornico Divji farovž (kat. št. 1370). Sledil je ogled Ulčnikove jame (kat. št. 7799), izvirne kraške jame na desnem bregu potoka Gračnice. V Ložah so se lahko udeleženci v Votlini nad Pljuskanico (kat. št. 5895) preskusili v plazenju po blatnem jamskem rovu. Sledil je ogled opuščenega rudnika svinca in srebra v Padežu. Rudnik sicer ni naravna kraška jama, ampak smo ga uvrstili v programe ekskurzij in naravoslovnega dne, ker se v rudniku pojavljajo številni kraški pojavi značilne za kraške jame. V jami, ki jo je ustvaril človek, narava ustvarja po svoje: umetna jama postaja vse bolj naravna. Pojavljajo se številne sigove in aragonitne tvorbe. Udeležencem smo pokrili stroške vstopnine v katero je bila vključena tudi malica.

Ekskurzija Kraške jame v okolici Bojanskega grabna in Bojanskega vrha (občini Štore in Celje) - 14.8.2010

Vodnika: Mojca Hribernik, Mitja Jenko
Št. udeležencev: 10 (6 udeležencev mlajših od 27 let, 7 udeležencev iz občine Celje, 1 udeleženec iz občine Štore, 2 iz občine Velenje)
Pot in ogledi: Iz Pečovja (J od Štor) smo šli peš skozi Bojanski graben do Fantovske luknje 3 (jama še nima katastrske številke, ker smo jo našli in izmerili med terenskimi ogledi med izvajanjem projekta), ki je JV od Velikega Bojanskega vrha. Udeleženci so se lahko spustili v jamo. Na V pobočju V. Bojanskega vrha smo si ogledali še Fantovsko luknjo 2 (kat. št. 3967). Preko Velikega Bojanskega vrha smo se podali po levem bregu Bojanskega potoka ('mimo Marije') nazaj v Pečovje.

Vodnika: Mojca Hribernik, Rajko Bračič
Št. udeležencev: 3 (2 udeleženki do 27 let - obe iz občine Celje, 1 udeleženec iz občine Velenje).
Pot in ogledi: Iz Celja smo se s klubskim vozilom odpeljali na Celjsko kočo, kjer je bilo nekoč na območju ob smučišču nekoč Brezno na Celjski koči (kat. št. 8377), ki so ga zasuli in uničili zaradi širjenja smučišča. S Celjske koče smo šli peš na Tovsti vrh, kjer smo se spustili v Brezno na Tovstem vrhu (kat. št. 8698). S pobočij Tovstega vrha smo se razgledali po okolici: Celjski kotlini in Posavskem hribovju. Naslednja točka je bil ponovno rudnik v Padežu.

Naravoslovni dan Kraške jame v okolici Laškega - 11.8.2010

Vodnica: Mojca Hribernik
Št. udeležencev: 15
Pot in ogledi: Program naravoslovnega dne je bil skoraj enak programu ekskurzije Kraške jame v okolici Laškega (22.5.2010). Izpustili smo vzpon na Hum in začeli z ogledom Ulčnikove jame. Naravoslovni dan je bil v prvi vrsti namenjen mladim ter tistim, ki se ukvarjajo z mladimi. Pri izvedbi naravoslovnega dne nam je pomagal Mladinski center Velenje.