Mladi za Evropo - nacionalna mladinska pobuda:

Izvajalec projekta: KOROŠKO ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB 'SPELEOS-SIGA' VELENJE
(neprofitna/nevladna organizacija, ki deluje na lokalni, regionalni, nacionalni in tudi mednarodni ravni)

Koroško Šaleški jamarski klub je bil ustanovljen 1978. V času svojega delovanja smo raziskali številne kraške jame. Naša aktivnost pri raziskovanju je razvidna iz oddanih zapisnikov v Kataster JZS. Raziskujemo predvsem na območju Štajerske in Koroške, včasih tudi drugod po Sloveniji. Štiri leta zapored smo organizirali jamarsko-raziskovalne odprave v Črno Goro. V letu 2008 pa tudi v Srbijo in na Hrvaško. Trenutno ima klub 38 članov. 27 članov ima opravljen izpit za jamarja, 3je pa imajo naziv jamar-pripravnik. En član ima naziv inštruktor jamarstva ter inštruktor Jamarske reševalne službe. 7 članov ima naziv jamar-reševalec, 3je izmed njih smo operativni jamarski reševalci. 2 jamarja-reševalca sva se udeležila mednarodnega tečaja reševalnih tehnik v Franciji. V klubu nimamo zaposlenih. Svoje člane izobražujemo o varni jamarski tehniki, prvi pomoči ter o varstvu jam in kako obiskovati jame, da ostanejo čim bolj ohranjene. Občasno tudi čistimo kraške jame. Sodelujemo z več jamarskimi klubi v Sloveniji in tudi z jamarskimi klubi v Črni Gori, Srbiji, Nemčiji, Bosni in Hercegovini in Hrvaški. Osnovni namen našega društva je raziskovanje in evidentiranje jam ter seznanjene javnosti o jamah, kraškem pretakanju voda ter o nevarnostih, ki jih ji povzroča onesnaževanje krasa in kraških jam. Na voljo imamo klubske prostore, jamarsko kočo v Hudi luknji. Na voljo imamo osebno jamarsko opremo ter skupno jamarsko opremo in merilno opremo. Zainteresiranim kandidatom za sodelovanje v projektu nudimo izobraževanje v obliki predavanj v klubskih prostorih ter treninge tehnike na učnem poligonu v plezalnem vrtcu. Zavedamo se, da je za varstvo narave in jam potrebna naravovarstvena zavest. To zavest je treba prebuditi pri mladih. V svoje delovanje bi radi vključili čim več mladih. Večina mladih ne pozna jamarstva. Niti se ne zavedajo, da je tudi na območju osrednje in vzhodne Slovenije ogromno kraških jam. S pomočjo projekta bi radi mladim ponudili to znanje. Če bi bil naš projekt sofinanciran s strani programa Mladi v akciji, bi lahko mladim ponudili brezplačno udeležbo na jamarski šoli, na različnih tečajih ter brezplačno uporabo jamarske opreme. Vodja projekta: Mojca Hribernik, jamarska reševalka, univ. dipl. geografinja Kontakt: speleos.siga@gmail.com , 031/530 701 Spletna stran: www.speleos-siga.org Termin izvajanja projekta: 10.12.2008 - 5.6.2010

Mojca Hribernik
Patricija Oštir
Boris Šajtegelj
Mateja Mazgan
Jože Pristušek

Rajko Bračič , jamarski reševalec, inštruktor jamarstva, inštruktor Jamarsko reševalne službe

Rajko Bračič, rojen 1964, je član KŠJKSSV od leta 1984. Vsa ta leta je izredno aktiven jamar. V jamarstvu je dosegel naslednje nazive: jamar, jamarski reševalec, vodja reševalne skupine, vodja intervencije, inštruktor jamarske reševalne službe ter inštruktor jamarstva. Usposobljen je za izobraževanje vseh kandidatov ne glede na predznanje. Vrsto let je že operativni jamarski reševalec. Pet let je bil vodja reševalnega centra Jamarske reševalne službe Velenje, letos pa je postal vodja Jamarsko reševalne službe. Deluje kot inštruktor na mednarodnih tečajih usposabljanja za reševalce.

Udeleženci aktivnosti stari nad 30 let:
Miran Puc, Simon Žnidar, Edvard Kovačič

Adrijana Novak
Miran Puc
Valter Koletnik
Drago Jeseničnik
Slavko Plahuta
Željko Pompe

Projekt spodbuja aktivno državljanstvo mladih na splošno in še posebno njihovo evropsko državljanstvo; razvija solidarnost in spodbuja strpnost med mladimi, zlasti da bi tako okrepili družbeno povezanost v Evropski uniji ter krepi medsebojno razumevanje mladih v različnih državah.

Prednostne naloge:

Jamarstvo lahko štejemo tudi med šport. S povezovanjem športa, raziskovanja in varovanja narave se spodbuja aktivno državljanstvo in vključevanje mladih v družbo. Jamarstvo je obenem zdrav način življenja, ki ga želimo promovirati med mladimi. S fizično aktivnostjo spoznavamo območja naravnih vrednot, Nature 2000 ter zavarovanih območij narave.

Na razpis programa Mladi v akciji smo se prijavili prvič. V projekt vključujemo mlade z manj priložnostmi. Pri projektu sodelujuemo mladi iz različnih regij. Osrednje teme aktivnosti:

• mlade ozavestiti o pomenu varstva narave in okolja in jih vzpodbuditi za aktivno sodelovanje pri varovanju narave in okolja
• sodelujoče v projektu seznaniti o nastanku kraških jam in krasa kot celote, o pretakanju kraških jam, o varovanju biodiverzitete in habitatov, o pomenu pitne vode
• spodbujati mlade k razmišljanju o varstvu narave v okviru celotne EU, zato bo poudarek na območjih Nature 2000
• evidentiranje podzemeljskih geomorfološki naravnih vrednot državnega pomena
• interpretacija kraških jam z vidika naravovarstva in tudi z vidika vključevanja v turistično ponudbo
• vzpostavitev geografskega informacijskega sistema o jamah
• kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah
• ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu varstva narave in kraških jam
• krepitev in ohranjanje zdravja, izboljševanje telesnih zmogljivosti

Jamarstvo je tudi šport. To je aktivnost, ki zaradi svojega netekmovalnega značaja privlači marsikoga. Z jamarstvom se lahko začnemo ukvarjati pri katerikoli starosti in pri kakršnikoli telesni zmogljivosti. Jamarstvo kot šport je primerno tako za tiste z manj kondicije kot za tiste, ki so športno bolj aktivni. Posamezniki s slabšo telesno pripravljenostjo se udeležijo lažjih raziskovanj, bolje pripravljeni pa se podajo tudi v globoka brezna, ki zahtevajo dobro fizično pripravljenost. Z jamarsko aktivnostjo se vsem krepi fizična pripravljenost. Posamezniki s slabšo fizično pripravljenostjo se krepijo in tako pridobivajo samozavest in se udeležujejo vse zahtevnejših akcij. Dostop do jam vključuje pohodništvo v gorah, hribovju. Mladi si med iskanjem vhodov v jame pridobijo veliko gorniških izkušenj. Jamarstvo krepi zdrav življenjski stil, saj se jamarji veliko gibamo in to vedno v naravi. Jame so znane po izredno čistem in vlažnem zraku, ki dobro deluje na naše dihalne sposobnosti. Še posebej koristi astmatikom.

• Pridobivanje novih znanj, spretnosti in sposobnosti, ki bodo krepila samozavest, nekaterim pa bodo pomagala pri iskanju zaposlitve, v pomoč bodo pri študiju:
• Osvojitev in izpolnitev jamarske, vrvne tehnike
• Uporaba GPSa, naklonomera, kart, kompasa
• Osnove prve pomoči
• Dokumentiranje in raziskovanje jam
• Uporaba računalniških programov: ArcGIS, ArcExplorer, Surfer, Speleoliti, CorelDraw.
  

• Varovanje in raziskovanje kraških jam na območju porečja Savinje ter krepitev zdravja in kondicije
  Mladi se bomo seznanili z varovanjem okolja, narave in naravnih vrednot. Z delom na terenu bomo krepili svoje telesne zmožnosti, krepili zdravje. Svoj prosti čas bomo porabili prijetno in koristno.
  
• Jamarska šola
  Pri projektu se bomo mladi seznanjali s kraškimi jamami, varstvom kraških jam ter varovanjem narave. Mladi jamarji, ki že imamo nekaj izkušenj, bomo s tematiko seznanili mlade, ki še nimajo izkušenj. V pomoč nam bo inštruktor jamarstva. Mladi brez predznanja se bodo naučili veščin varnega raziskovanja jam. Potrebno opremo bo nudil KŠJKSSV.
  
• Kraške jame in varstvo narave
  Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS 52/2002 in 67/2003) uvršča kraške jame med podzemeljske geomorfološke naravne vrednote. Kraške jame imajo status naravnih vrednot državnega pomena. Nekatere so tudi naravni spomeniki. Kras se pojavlja tam, kjer so karbonatne kamnine (dolomit, apnenec). Posebnost krasa je podzemeljsko pretakanje voda. Kraški svet je še posebej občutljiv na onesnaževanje. Vsako onesnaženje lahko ogrozi pitno vodo. Jamski ekosistemi so izredno občutljivi. Pritiski človekove dejavnosti ogrožajo podzemeljske habitate. Z nepoznavanjem kraškega sveta in njegove občutljivosti, se lahko zgodi, da bodo nekatere vrste izumrle še preden bodo odkrite.
  Precej jam je bilo raziskanih in dokumentiranih več kot pred 20 leti. Takrat je bila jamarska tehnika raziskovanja manj dovršena. Slabše so bile tudi merilne naprave za merjenje jam. Še večji problem je bil določanje leg vhodov jam. To je botrovalo k temu, da so jame slabše raziskane in izmerjene. Lege vhodov jam pa so pogosto nenatančne. Nekatere jame so tako registrirane po dvakrat pod različnimi imeni. To vodi v zmedo in slab nadzor nad naravnimi vrednotami državnega pomena. Danes je jamarska tehnika močno napredovala. Za merjenje jam uporabljamo boljše merilne naprave. Za določanje leg vhodov jam pa uporabljamo GPS tehnologijo ter detajlne karte in tudi geografske informacijske sisteme.
  Odločili smo, da bomo ponovno preverili lego nekaterih vhodov jam, ki ležijo v zavarovanih območjih narave ter na območjih Nature 2000. Izbrali bomo vsaj 100 jam pri katerih bo jasno razvidno, da so njihovi podatki nepopolni in lege napačne. Jame bomo tudi ponovno raziskali in dopolnili dokumentacijo o jamah z novimi ugotovitvami in popravki. Predvidevamo, da bomo našli precej novih, še ne poznanih jam.
  Natančno določene lege vhodov jam in podatki o jamah bodo koristile upravljavcem vodnih virov, izdelovalcem tematskih pohodnih, kolesarskih, učnih in drugih poti, upravljavcem naravnih vrednot, turističnim ponudnikom. Napačno določene lege vhodov jam in njihova vplivna območja lahko povzročijo potencialnem graditelju veliko težav pri pridobivanju dokumentov potrebnih za gradbeno dovoljenje.
  
• Divja odlagališča odpadkov v jamah
  Grožnja na poti trajnostnega razvoja ter zdravega in kvalitetnega življenja posameznika so tudi divja odlagališča odpadkov v kraških jamah, ki predstavljajo grožnjo virom pitne vode. Kljub čedalje večjemu deležu prebivalstva vključenega v sistem rednega zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, se še vedno dogaja, da ljudje odlagajo odpadke v jame. Odločili smo se, da bomo poleg ponovnega določevanja lege vhodov jam, vzpostavili tudi kataster divjih odlagališč odpadkov v jamah. Poseben poudarek bomo dali jamam na vodovarstvenih območjih ter na območjih Nature 2000 ter na zavarovanih območjih narave. Kraški izviri so vir pitne vode za precejšen delež prebivalstva. Kakovost pitne vode je odvisna od stopnje obremenjevanja in samočistilnih sposobnosti okolja. Samočistilne sposobnosti okolja so na kraškem terenu, zaradi specifičnega podzemeljskega pretakanja, izredno majhne. Za divja odlagališča bomo skušali opredeliti vpliv na okolje ter predlagali način sanacije. Z ozaveščanjem javnosti bomo skušali zmanjšati problem novonastajajočih divjih odlagališč. Samo v jamah brez odpadkov je možno ohranjanje ugodnega stanja življenjskih prostorov tam živečih vrst. Odkrivanje starih ekoloških bremen ter njihovo vrednotenje ter določanje vplivov na okolje skupaj z ozaveščanjem prebivalcev za zmanjševanje problema novonastajajočih divjih odlagališč spada med pomembnejše državne cilje. Je pomemben prispevek k trajnostnem razvoju.
  
• Naravovarstveni nadzor nad jamami ter ozaveščanje javnosti
  Jamarji smo zaradi svojih specifičnih kvalitet (obvladovanje jamarske tehnike) učinkovit nadzornik nad podzemeljskimi geomorfološkimi naravnimi vrednotami, saj v okviru državne uprave ni mogoče zagotoviti učinkovitega nadzora. S projektom želimo vzpostaviti osnovo za monitoring jam. Obravnavano območje bo le reprezentativni primer, ki se ga bo dalo razširiti na ostala področja Slovenije ter tudi v druge države. Vzpostavili bomo geografski informacijski sistem jam ter divjih odlagališč, ki ga bo mogoče nadgrajevati in dopolnjevati. Primeren po za nadaljnje prostorske in geostatistične analize. Z ozaveščanjem javnosti bomo pomagali pri preprečevanju nadaljnjega obremenjevanja jam ter s tem tudi pitne vode. S promocijo varstva narave in z različnimi aktivnostmi, ki dvigujejo raven ozaveščenosti pomena zdravega okolja in trajnostnega razvoja bomo pripomogli k trajnostnem ravnanju z naravnimi viri. Rezultati bodo osnova za sanacijo divjih odlagališč ter odpravo starih okoljskih bremen.
  
• Spodbujanje inovativnih elementov oz. pristopov, podpora ustvarjalnosti
  V Sloveniji se takšen projekt ni izvajal. Izvajajo se samo posamezne jamarske šole na lokalnem nivoju. Izvajajo se tudi krasoslovna šola, ki je namenjena predvsem izkušenim raziskovalcem krasa. Naš projekt bo namenjen mladim, katerih predznanje in izobrazba ni pomembna. Vsak bo lahko svoje znanje nadgradil. Bolj izkušeni bomo prenašali svoje znanje na manj izkušene. Pri dokumentiranju jam se bomo učili dela s programom CorelDraw in uporabo GIS orodij.
  
• Neposredno in aktivno vključevanje mladih v načrtovanje in izvajanje projekta
  Vsi udeleženci bomo imeli možnosti aktivnega sodelovanja. Od vseh se pričakuje nadgradnja znanja jamarske tehnike. Za enega do dva udeleženca se predvideva, da bova opravila izpit za inštruktorja jamarstva. Za ostale udeležence, ki imajo nekaj jamarskih izkušenj, se predvideva, da bodo izboljšali svoje poznavanje tehnike in da se bodo naučili dokumentiranja jam. Za udeležence brez predznanja se predvideva, da se bodo najprej naučili osnov jamarske tehnike, prve pomoči ter opravili izpit jamar-pripravnik. V nadaljevanju bodo sodelovali na raziskovalnih akcijah. Sčasoma bodo sodelovali tudi pri merjenju in dokumentiranju jam. Proti koncu projekta se predvideva, da bodo znali vsi udeleženci dokumentirati jame. Natura 2000 je evropska mreža ekološko pomembnih območij. Večje število jam leži na območjih Nature 2000. Take jame so pomembne tudi v okviru EU. Na ta način bomo mladi opozorili, da so naše kraške jame posebnost na nivoju EU.
  

• Kabinetno delo (pridobivanje virov in literature, izdelava zapisnikov, poročil, kart, risanje načrtov.
• Predavanja (o jamarstvu, varstvu narave, prvi pomoči, dokumentiranju jam.)
• Treningi vrvne tehnike
• Terensko delo (raziskovanje kraškega površja in podzemlja, merjenje in razskovanje jam, dokumentiranje)
  

Pri raziskovanju in dokumentiranju jam se krepijo prijateljski vezi. Potrebno je popolno zaupanje v sojamarje. Med posamezniki se, zato okrepi zaupanje, prijateljstvo. Obvladovanje veščin raziskovanja krepi posameznikovo samozavest. Postopoma posameznik postaja vse bolj samozavesten. Lažje prenaša psihična bremena. Okrepi si telo in zdravje. Vedno nova doživetja popestrijo življenje. Spoznavanje novih veščin pomaga pri izbiri študija, pri študiju, pri iskanju službe.