Ime: Flisova rupa (Gramškova jama, Flisova rupa, Brezno nad Groparjem)
Kat. št.: 2515
Koordinati vhoda: 5.128.502 N, 5.507.075 E
Dolžina: 40,8 m
Globina: 21 m
Horizontirana dolžina: 29,7 m
Kota vhoda: 350 m
Vhodno brezno: 15,3 m

DOSTOP

Flisova rupa se nahaja v zahodnem delu Ložniškega gričevja, vzhodno od Gore Oljke in zahodno od ceste Polzela - Velenje. Do nje pridemo, če se iz Polzele peljemo proti Velenju (cesta prek Andraža). Po približno 2 km pridemo do levega odcepa, ki vodi h kmetiji Gramšek. Tu zavijemo. Po cesti (makadam), ki najprej pelje v klanec in se potem zravna, se peljemo še cca. 350 m. Avto pustimo 150 m pred kmetijo Gramšek. Od tu je v smeri proti zahodu (pobočje nad cesto) še 100 m do vhoda v brezno. Vhod je lahko opazen, saj je velik in se odpira v razmeroma strmem pobočju, ki pada proti vzhodu. Okolico porašča mešan gozd v katerem prevladujejo listavci. Od vhoda jame vidimo na cesto, ki pelje proti Gramšku.


OPIS IN NASTANEK BREZNA

Brezno je v začetku šestdesetih let raziskal D. Novak. Ponovno so ga obiskali preboldski jamarji leta 1970. Leta 2003 pa smo jamarji Koroško Šaleškega jamarskega kluba "Speleos-Siga"' Velenje brezno ponovno izmerili, narisali načrt in na novo določili lego vhoda.

Na dnu vhodnega brezna je bilo precej listja in lesa, padlega s površja, žal pa tudi smeti. Na severnem delu stopnje je odprtina skozi katero se pride v večjo dvorano. V smeri vzhod - zahod je dolga cca. 11m, v smeri sever - jug pa dobrih 6 metrov. Višina je nekje okrog 10 metrov. Tla so pokrita z gruščem in večjimi kosi skal. V dvorani je nekaj kapnikov in sigovih prevlek. Stalaktiti so videti stari, opaziti je tudi nekaj špagetastih kapnikov. Za robom dvorane so ponekod špranje, vendar nobena ni prehodna.

Brezno je nastalo v skladovitem dachsteinsekm apnencu s prehodi v dolomit (norijska in retijska stopnja) - (Buser, 1979, 27). Nastalo je s pronicanjem vode skozi razpoke. Je vadoznega nastanka. Videti je, da je nastalo ob razpoki.

Poleg osebne opreme je potrebna še vrv, dolga dobrih 20 m. Brezno ni opremljeno s svedrovci, vendar tehnično ni zahtevno. Vanj se lahko podamo ob kakršnem koli vremenu. Vrhnji del je malo krušljiv.

ODPADKI

Pri obisku Flisove rupe, decembra 2003, razen nekaj starih živalski kosti, ni bilo opaziti ali vohati organskih odpadkov. Žal pa se je pri pregledu brezna, avgusta 2006, izkazalo drugače. Na dnu dvorane je bilo razpadajoče živalsko truplo. Po vsej verjetnosti od psa. Poleg kadavra pa so bili v breznu predvsem mešani kosovni odpadki (kolesa, posoda, plastenke.), vsega skupaj približno 3 do 5 kubičnih metrov.

Pri pregledovanju brezna pa smo naleteli tudi na bombo. Najdba bombe je precej spremenila predviden način čiščenja brezna, saj se je nahajala med odpadki v dvorani in obstajala je nevarost da leži med odpaki še kakšna...