Piše se dan 24.10.2010. Danes ob 11.00 uri, sva z Urošem Iličem dogovorila, da se odpraviva širit ožino v Jamo pri Tunelu. Ob toplem radiatorju sva dorekla kako in kaj bova širila. Pred odhodom sem še >pobasal< svojo opremo in se napotil do jame. Prišla sva vhoda v jamo. Uroš jo je najprej pogledal, da je lahko določil koliko bo potrebno širiti. Oblekla sva kombinezone, zapela čelado, ter vzela kladivo in majzel . Najprej sem širil jaz, nato sva se zamenjala. Pobral sem vedro in zagledal koliko mivke je nanosila voda iz jame, ko so bile poplave. Materiala se je nabralo kar precej, zato sem jaz pridržal vedro, on pa ga je polnil. Debatirala sva, kako je z jamami, ki iz njih bruha voda, ter kakšni so znaki večjih jam. Ko je začel udarjati po skali je zelo močno donelo po jami. To nama je dalo še večji pogum, da se lotiva širjenja. Časa sva imela le še pol ure, ker sva morala na kosilo. Počasi sva slekla kombinezone, pospravila orodje in se odpravila proti avtu.

Ko sva prišla do doma naju je že čakalo okusno kosilo. Na meniju so bili lignji, krompir, solata, girice.Hitro sva napolnila lačne želodce, spila sok in počakala, da je mama skuhala kavo. Po kosilu sva se odpravila nazaj. Ni se nama zdelo smiselno širiti po stropu, ker je bilo pretrdo, zato sva širila v globino. Počasi se je ožina že toliko poširila, da sva lahko pogledala kam gre rov. Stišal sem se kolikor sem se lahko v ozek rov in pogledal kako kaže. Zalučal bi kamen, da bi videl kako je z rovom. Kamen sem tudi zalučal in glej ga zlomka, kamen je padal v globino kakšnih 10-15m, nato se je ustavil na vodoravni podlagi. Ker sva dela zaključila že v večernih urah, sva preostala dela prestavila na naslednjo akcijo.

31.OKTOBER 2010

Ob 9. uri smo se jaz, Boris, Uroš in Bor odpravili širit ožino v to jamo pri tunelu. Organizirali smo se v 2 delovni skupini. V prvi sta bila Boris in Uroš, v drugi pa sva bila jaz in Bor.

Komaj smo čakali, da prebijemo še zadnjo ožino do brezna, da vidimo, koliko globoko bo še jama šibala. Zagnali smo se širit. Širili smo tako hitro kot še nikoli. Luknjo smo povečali iz ?30cm na ?60cm. Jama je nastala v mešanici peščenjaka in dolomita. Ker je zelo zasigano se kamenje težje lušči. Najprej je treba odstraniti po 10 centimetrske luske sige. Vedro se je dokaj hitro polnilo, zato nisem imel dosti časa za druge stvari, ker če se dela, se mora delat. Kaj kmalu smo se že prebijali po novem delu jame (sicer samo 2 metra, ampak 2 metra je le 2 metra). Odločili smo se, da rov poširimo tako, da se bo dalo zlahka pripenjati na vrv, ko bo začetni del brezna (1m) poširjen. Dobra novica je to, da brezno šiba pod kotom 90° in da se bo dalo majzlati, brez da bi spravljali kamenje čez vhod, ker se brezno po 1m razširi na okoli 70cm. Slabost pa je to, da tisto kamenje ki bo padalo navzdol lahko zamaši brezno. Do tega dela bo potrebna še ena akcija.

Uroš in Boris sta še naprej širila, jaz pa sem se odpravil pripravljati pozno kosilo. Malo nazaj od vhoda v jamo sem zakuril in pekel čevapčiče. Ko je bilo pečeno smo naredili kratko pavzo ob kruhu, čevapčičih in kumaricah, ter se malo pogovorili o širjenju. Ker se je ura prestavila, je bilo že okoli šestih temno, zato se nam ni zdelo smiselno še enkrat polniti baterije od HILTI-ja. V Paki smo oprali opremo, ter se napotili proti domu na pijačo.