Kraški svet Tisnika, s številnimi votlinami in naravnimi posebnostmi, je zanimiv iz še enega razloga. V tistih jamah, ki jih je voda že zapustila in so ostale suhe, ali pa na mestih, ki jih voda ni dosegla, si je večkrat poiskal zavetje tudi človek.

Najdbe iz stare kamene dobe paleolitika pričajo, da je v teh krajih živel človek že v ledeni dobi.

V jami Špehovki so arheološka izkopavanja odrkrila vrsto orodij iz različnjših obdobij kamene dobe. Po obliki in načinu izdelave spada najstarejše odkrito kameno orodje še v srednji del stare kamene dobe, v “mousteriensko kulturo“. Od drugod, kjer so našli tudi okostja, vemo, da je takšno orodje izdeloval in uporabljal neandertalec.

Odkrili pa so še drugačne izdelke. Široke, dokaj nepravilne odbitke, so nadomestile ozke kline, groba strgala so zamenjala finejša praskala, pojavili so se tudi izdelki iz kosti. To orodje pripada že mlajšemu delu stare kamene dobe, in sicer “aurignacienu“. Neandertelec je izumrl in nosilec te kulturne stopnje je že homo sapiens.

Odrite so konice, nožički (iz časa kulture “gravettien“). pa tudi koščki harpun, ki jih uvrščamo že v srednjo kameno dobo ali mezolitik.

V Špehovki je mogoče videti še en pojav, ki je zelo redek. Ljudje so obiskovali jamo le od časa do časa in niso stalno živeli v njej. Pač pa so ves čas hodili vanjo medvedje, v ledeni dobi predvsem jamski medvedje. V debelih kožuhih so imeli mnogo zajedavcev, ki so jih poskušali pregnati tako, da so se drgnili ob karkoli dovolj trdnega, da je preneslo težo medvedjega telesa. To je bilo zunaj predvsem drevje, v jami pa hrapave skalne površine. V ozadju Špehovke je manjša dvoranica, v kateri so to tolikokrat počeli, da so obrusili skalo in je postala gladka. Če potegnemo z roko preko teh površin, imamo občutek, da je površina polirana. Tem površinam pravimo "medvedji obrusi" in so vsekakor izredna zanimivost. (slika desno spodaj)

Za časa Rimljanov je tekla, med stisnjenima bregovoma Pake, trgovska pot, ki so jo uporabljali še v srednjem veku. V prvi polovici drugega tisočletja so gospodovali nad okolico roparski valdeški vitezi. Pozneje so plenili mimoidoče še razni tolovaji, ki jim je Špehova jama rabila za skladiščenje naplenjenega mesa in bržkone je takrat soteska dobila ime Huda luknja.

"Arheološko izkopavanje v Špehovki"- članek

V začetku 18. stoletja je dal nadvojvoda Ivan skozi sotesko zgraditi novo cesto. Domačinom je bila zelo v prid, zato so mu v spodmolu, nasproti jame, ki so ji dali ime kot soteski - Huda luknja, postavili spomenik (slika levo).

Pa še ena zanimiva zgodba iz 2.svetovne vojne. Tudi v teh krajih so delovali partizani. Eden izmed njih je bil ranjen. Kar mesec dni je preživel na koncu približno 30 metrskega rova Koprivniške luknje, domačini pa so mu vsak dan prinašali hrano in mu jo na dolgi palici podajali s poti, čez sneg, v jamski vhod. Tako sneg ni bil steptan in nemški vojaki, ki so hodili mimo, niso mogli opaziti ničesar.

 

(Vsebina povzeta iz vodnika "Soteska Huda luknja")